ŽED – v jesenskem času 2019 / FES – en aŭtuna tempo 2019

Bogračfest

Konec avgusta so na prireditvi v Lendavi v kuhanju okusnega bograča med 100 ekipami bili uvrščeni na 3. mesto. Kot običajno je bil ‘gonilna sila’ Jovan Mirkovič, glavni kuhar njegov sosed Denis iz Dolgovaških goric, pomočnice pa esperantistke Španka Ana iz Ljubljane ter Jovanovi gostji Olga in Tanja iz Rusije. Imeli so primerno stojnico na običajnem mestu (št. 13) z jasnim prikazom esperantske ideje, Janez Zadravec pa je med drugim poskrbel za viden napis ALPOJ ADRIO, ki je bil ljudem še posebej všeč.

K. Kovač

Bograĉfesto

Fine de la aŭgusto en aranĝo en Lendava, kuirinte la bongustan Bograĉon inter 100 skipoj ili enviciĝis sur la 3a loko. Kiel kutime la ‘mova forto’ estis s-ro Jovan Mirkovič, la ĉefkuiristo lia najbaro Denis kaj kuiri helpis esperantistinoj Hispanino Ana el Ljubljana kaj gastinoj de Jovan Olga kaj Tanja el Rusio. Ili havis taŭgan standon sur kutima loko (n-ro 13) kun klara montro de la esperanta ideo, s-ro Janez Zadravec interalie do prizorgis videblan surskribon ALPOJ ADRIO, kio al homoj aparte plaĉis.


Pobuda

V septembru je bila preko ZKD/JSKD Maribor pristojnemu ministrstvu posredovana POBUDA ob nastajanju nacionalnega programa za kulturo 2020-2027 s sledečo vsebino:

  1. Človek je vedno posegal tudi v svoj jezik, kar velja tudi za slovenščino. Tako je bilo v prejšnjem Slovenskem pravopisu na strani 16 definirano, da je slovenski knjižni jezik umetna jezikovna zgradba. Prav tako pa je dr. Zamenhof iz prvin kulturno najbolj razvitih jezikov svojega časa ustvaril nov, logično urejen jezikovni sistem, ki naj bi po njegovi zamisli postal drugi jezik za vsakogar in tako pravično uredil jezikovno vprašanje, ki do danes ni rešeno.
  2. To, kar očitno uspešno deluje, ne potrebuje dodatnega teoretičnega dokazovanja. Esperanto že več ko 130 let uspešno deluje v govorjeni in pisani obliki na vseh področjih človeškega življenja in jezikovnega izražanja. Debata o tem ali je to res jezik ali ne, je tako odveč. Rezerv do mednarodnega nevtralnega jezika tako ni mogoče utemeljiti z dvomi v jezik sam, ampak kvečjemu z oporekanjem njegove moralne in pravne osnove. To pa je v hotenju po pravični ureditvi mednarodnega komunikacijskega sistema brez nadvlade »velikih« in brez zapostavljanja »malih«, kar bi moralo biti za narode, kakor je slovenski, še posebej pomembno.
  3. Slovenci imamo z ozirom na bogato zgodovino esperantskega gibanja in uporabo tega jezika pri nas, dobro priložnost, da seznanjamo javnost in posebej še najmlajše od otroških vrtcev do visokega šolstva z dejstvi in prednostmi, ki izhajajo iz učenja mednarodnega jezika. Med temi je zelo pomembna njegova propedevtična (pospeševalna) zmožnost in vloga, saj že enoletni pouk tega jezika kot uvod v učenje tujih jezikov občutno dviga nivo znanja jezikov, ki so za slovenski nacionalni interes večjega pomena.
  4. V smislu enake veljave vseh narodov in njihovih jezikov dajmo zgled za človekoljubno reševanje jezikovnih zapletov s pomočjo esperanta, kajti njegova kvaliteta je jezikovna nevtralnost in njegova izrazna preprostost ter natančnost, kar ga usposablja za mednarodno rabo.
  5. Prvi cilj te pobude je vnos vsaj omembe esperanta kot zaželenega šolskega predmeta v funkciji pospeševanja učenja tujih jezikov in v funkciji vzgoje mladih za pravično urejena razmerja med narodi, ki ne more mimo komunikacijske pravičnosti in enakopravnosti, v osemletni program za kulturo.
  6. Varovanje kulturno jezikovne raznolikosti (maternih jezikov) je enako pomembno kot varovanje naravne raznolikosti. Pri tem ima mednarodni jezik esperanto nezamenljivo vlogo. Zgodovina je dokazala, da je bilo v časih, ko je Evropa imela poleg narodnih jezikov še skupen nevtralni jezik, kakor je bilo v srednjem in novem veku z nevtralno latinščino, bistveno manj jezikovnega in kulturnega zatiranja, kakor pa v časih, ko takega jezika ni bilo. Tako je esperanto najboljši naravni zaveznik manjših in ogroženih ali celo preganjanih jezikov.
  7. V akcijski načrt za prihodnja 4 leta predlagamo priporočilo knjižnicam spodbujanje:
  8. a) branja knjige avtorice M. Boulton: ZAMENHOF oče esperanta (slovenski prevod 1987),
  9. b) študijskih krožkov esperanta.

To POBUDO podpira ZES – Združenje za Esperanto Slovenije Ljubljana, skupaj s preostalima vključenima društvoma in sekcijami.


Udeležba na proslavi ZAMENHOFOV DAN

Proslavo sta organizirala ZES in Esperantska sekcija KD Slovenj Gradec v prostorih Knjižnice Ksaverja Meška Slov. Gradec 14. decembra 2019. Posvečena je bila 160. obletnici rojstva tvorca esperanta L. L. Zamenhofa, Dnevu esperantske knjige in Svetovnemu dnevu človekovih pravic. Poleg precejšnjega števila esperantistov in prijateljev esperanta se je zanimive in lepe prireditve udeležilo tudi nekaj članov ŽED.

Po pozdravnem nagovoru gostiteljev in govoru predsednika ZES je sledila predstavitev knjižnih novosti: tretji ponatis Koserjeve slovnice, prevod Marčekovega učbenika ‘Rekta metodo’ in prevod Privatove knjige Zamenhofovo življenje; nato gledališče kamišibaj – krstna predstava Prešernove Nezakonske matere v slovenščini in v esperantu. Predsednik ZES je predstavil nove funkcije in urejanje spletnega slovensko-esperantskega slovarja. Sledila je deklamacija pesmi Ivice Hace v izvirniku in esperantskem prevodu. Ga. Ivica je povezovala tudi celoten program, ki ga je s pesmimi v esperantu popestrila glasbena skupina Hedera vento/ Bršljanov veter.


Finski Dedek Mraz Joulupukki

FINNLANDA  AVO FROSTO SENDIS LETEROJN  AL SLOVENAJ INFANOJ

Sekretario de FES Maribor havas bonajn kontaktojn kun la finnlandaj esperantistoj.

Li bone konas la morojn dum la Julemiko en Skandinaviaj landoj.  Plimulto da homoj en tiaj landoj apartenas al Evangelia eklezio. Iliaj moroj dum la Adventa tempo diferencas – ie pli ie malpli- de la Romkatolikaj moroj, regantaj  en nia spaco. Priskribi  ĉiujn diferencojn,  mi ne volas, ĝi postulas tro da spaco. Finfine oni povas tion tralegi  ie ajn.  La fakto estas ke Avo Frosto, aŭ se vi volas Kristnaskulo, startas je ekstrema nordo.  Finnoj sian Avon  nomas Joulupukki, kio signifas Jula Boko aŭ Adventa kapro.  Ĉarma nomo! En Finnlando ili estimas nek Kristnaskulon nek Avo Froston, kiuj ilin rememorigas al Rusa proksimeco. Por ili estas ĉefa figuro la iama bona kapro, kiu observis la infanojn tra la fenestroj. Tiam estis ĉiuj domoj malaltaj kaj estis eble observi tra la fenestroj.  Tiajn motivojn  oni povas trovi en Vikipedio aŭ ie alie.  En la Finnlanda ĉefurbo oni povas en la nuna periodo vidi  lumprofilojn de kaproj , starantaj sur la malantaŭaj gamboj.   Finnlanda Joulupukki  havis  fabelan hejmecon sur la monto Korvatunturi  nordoriente de Rovaniemi,

Ĉar tiu regiono nun  estas limregiono, la amasa turismo ne estas permesita.  Pro tio ili konstruis novan centron en Rovaniemi , precipe por satigi  la okcidentajn apetitojn.  Fabeleco restis iom reala, alio ŝanĝiĝis.   »Resono« al ideo de FES estis surpriza.  Ni ricevis preskaŭ 50  adresoj kaj nomoj de la infanoj.  Komunumo  Lendava ege estimas nian laboron, ĉar de ties oficistinoj  ni ricevis 20 adresojn, kvankam ni informis nur unu personon. Ne nur el Slovenio sed ankaŭ el  Hungario, Aŭstrio kaj Rusio ni ricevis la nomojn kaj petojn.  Ĉiu letero devis esti iom alia.  Skribadi tiom da leteroj estis servuta laboro.

Ĉiu letero estas skribita dulingve  ekz. slovene kaj Esperante, aŭ hungare  kaj Esperante, aŭ germane kaj Esperante.

En nia regiono kaj en tuta Slovenio, Esperanto estas malbone konata vorto. Ni esperas, ke eĉ centoj da homoj ekscios multon pri  nia lingvo. Multaj homoj povos  legi Esperanton, kompari la tekstojn, lerni la vortojn kaj simile. En la leteroj  la infanoj estas instigitaj legi la artikolojn pri Esperanto, pri  nordiaj tradicioj, bestoj ktp.

Ni presis apartajn kovertojn kaj preparis ĉion por subskribo de Joulupukki. Tiam ni estis disrevigitaj, ĉar finnlandaj poŝtistoj strikis  ĝis  25a de novembro. Tiel Finnlando estis (poŝte) detranĉita de cetera mondo por du semajnoj. Estis demando , ĉu la infanoj ricevos leterojn ĝustatempe.  Restis al ni esperi kaj vere la leteroj atingis la infanojn nelonge post la nova jaro. Malgraŭ tio la infanoj estis tre entuziasmaj  ricevinte ilin.

J. Mirkovič

FINSKI DEDEK  MRAZ JE POSLAL PISMA SLOVENSKIM OTROKOM

Tajnik društva ŽED Maribor ima dobre stike s finskimi esperantisti.

Tudi dobro pozna njihove šege ob Božiču in Novem letu v Skandinavskih deželah. Večina ljudi v teh deželah pripada evangelijski cerkvi. Njihove šege v adventnem času se razlikujejo – nekje bolj, nekje manj, od rimskokatoliških šeg, ki vladajo v našem prostoru. Ne želim opisati vseh razlik, saj bi zahtevalo preveč prostora. Končno se to najde kjerkoli. Res je da Dedek Mraz, ali če hočete Božiček, štartata iz skrajnega severa. Finci svojega Dedka imenujejo Joulupukki, kar pomeni Adventni Kozliček. Ljubko ime! Na Finskem ne častijo niti Božička, niti Dedka Mraza, ker jih spominjata na Rusko bližino. Za njih je glavni lik nekdanji dobri kozliček, ki opazuje otroke skozi okna. Tedaj so vse hiše bile nizke in je bilo mogoče opazovati skozi okna. Te motive najdemo v Vikipediji ali kje drugje. V Finski prestolnici je v tem času mogoče videti svetlobne like kozličkov, stoječih na zadnjih nogah. Finski Joulupukki je imel pravljični domek na gori Korvatunturi severovzhodno od Rovanieme.

Ker je to območje zdaj obmejno, masovni turizem ni dovoljen. Zato so zgradili novi center v Rovaniemi, zlasti da zadovoljijo zahodnjaške želje. Pravljičnost je ostala delno realna, ostalo se je spremenilo. »Odziv« na zamisel ŽED-a je bil presenetljiv. Prejeli smo skoraj 50 naslovov in imen otrok. Občina Lendava zelo ceni naše delo, ker smo od njihovih uslužbenk prejeli 20 naslovov, čeprav smo obvestili le eno osebo. Ne le iz Slovenije, tudi iz Madžarske, Avstrije in Rusije smo prejeli imena in prošnje.  Vsako pismo je moralo biti malo drugačno. Napisati toliko pisem je bilo tlačansko delo.

Vsako pismo je bilo napisano dvojezično, npr. slovensko in v Esperantu, ali madžarsko in v Esperantu, ali v nemščini in v Esperantu.

V naši regiji in v vsej Sloveniji je Esperanto slabo poznana beseda. Upamo, da bo vsaj nekaj sto ljudi spoznalo veliko o našem jeziku. Mnogi bodo mogli brati Esperanto, primerjati tekste, se naučili besed in podobno. V pismih so otroci spodbujeni prebrati članke o Esperantu, o nordijskih šegah, živalih ipd.

Natisnili smo posebne kuverte in pripravili vse za podpis Joulupukki-ja. Takrat pa smo bili razočarani, ker so finski poštarji stavkali do 25. novembra. Tako je bila Finska (poštno) odrezana od ostalega sveta. Bilo je vprašanje ali bodo otroci prejeli pisma pravočasno. Ostalo nam je upanje in zares so pisma dosegla otroke kmalu po Novem letu. Kljub temu so bili otroci zelo navdušeni, ko so pisma prejeli.

Prevod iz Esperanta: K. Kovač