Železnica in Esperanto / Fervojo kaj Esperanto
Osnovna železniška proga preko ozemlja Slovenije v smeri sever – jug, zgrajena sredi 19-ega stoletja, je povezala kraje in mesta od severa: Šentilj – Maribor – Celje, preko Zidanega mosta in Ljubljane, do Jadranskega morja, na jugu. Graditelji proge so, za takratni čas, opravili zahtevno delo.
Elementa fervojlinio transe de teritorio de Slovenio en nord’-suda direkto, konstruita meze de 19a jarcento, ligis lokojn kaj urbojn – ekde nordo: Šentilj-Maribor-Celje, tra Zidani most-Ljubljana kaj al Adriatika maro – sude. Konstruistoj de la fervojlinio faris, por tiama tempo, postuleman laboron.
Z železnico je v te kraje prišel gospodarski napredek in več življenja: odpirali so premogovnike, gradili železarne. Z izgradnjo vzhodnih vej Pragersko – Budimpešta in Zidani most – Zagreb – Sisak in še v smeri zahod Maribor – Dravograd – Tirolska, je Maribor dobil centralne železniške delavnice, ki so bile za to mesto pomembna pridobitev. Živahna širitev omrežja se je na začetku 20. stoletja umirila, saj je železnica dosegla večino večjih slovenskih krajev. Parno vleko so do prve polovice 20. stol. dodobra izpopolnili, prehodno se uveljavijo dizel-električne in motorne lokomotive, na kar pride do postopne elektrifikacije prog in nastopi era električnih lokomotiv. Z gradnjo železnice je bilo zgrajenih tudi nekaj arhitekturno zanimivih objektov, ki se uvrščajo med visoke gradnje. Naj omenimo dobro ohranjena kamniti most čez Savinjo, z lepim lokom, v Zidanem mostu in postajno zgradbo – Ljubljana.
Kun fervojo venis en ĉi tiujn lokojn ekonomia progreso kaj pli da vivo. Oni malfermis karbominejojn, konstruis ferfabrikojn. Per konstruo de orientaj linioj Pragersko-Budapesto kaj Zidani most-Zagreb-Sisak kaj ankoraŭ okcidente Maribor-Dravograd-Tirolo, Maribor ricevis centralajn fervojajn laborejojn, kiuj estis por tiu urbo grava akiro. Vigla disvastiĝo de la reto komence de la 20-a jarcento kvietiĝis, ĉar ja fervojo atingis plejmulton de pli grandaj slovenaj lokoj. Vaportrakcion oni ĝis unua duono de la 20a jarcento elfunde perfektigis, paseme valoriĝis dizelo-elektraj kaj motoraj lokomotivoj kaj poste oni komencis per elektrigo de la relvojoj kaj ekis erao de elektraj lokomotivoj. Per konstruo de relvojoj oni konstruis ankaŭ kelke da arkitekture interesaj objektoj, kiuj enviciĝas inter altaj konstruoj. Ni menciigu bone konservitaj ŝtona ponto trans Savinja kun bela arko en Zidani most kaj stacidoma konstruaĵo en Ljubljana.
Pol stoletja za železnico, na začetku 20-tega stoletja, je slovenske kraje dosegel tudi Mednarodni Jezik Esperanto. Esperantsko gibanje na evropskih železnicah, se je začelo močno razvijati sredi 20-ega stoletja, saj je leta 1948 prišlo do ustanovitve IFEF – Internacia Fervojista Esperanto Federacio ( Mednarodna zveza železničarjev – esperantistov). Prvi kongres Zveze je bil maja 1949 v danskem mestu Århus.
Duono da jarcento post fervojo, komence de la 20-a jarcento, Slovenajn lokojn atingis ankaŭ la Internacia Lingvo Esperanto. Esperanto movado sur la reto de Europaj fervojoj, komencis erupte disvolvadi meze de la 20-a jarcento. En la jaro 1948 estis fondita IFEF ( Internacia Fervojista Esperanto Federacio). La unua kongreso de IFEF okazis dum la majo 1949 en dana urbo Århus.
Od tedaj IFEF prireja svoje kongrese vsako leto in običajno vedno v drugi državi članici Zveze. Tedanji jugoslovanski železničarji – esperantisti so začeli aktivno sodelovati v tej mednarodni organizaciji. Tako je leta 1955 prišlo do združevanja jugoslovanskih esperantistov – in društev v JAFE (Jugoslovanska Zveza železničarjev esperantistov). JAFE je bila še istega leta sprejeta kot polno-pravna članica IFEF-a. Naslednje leto je že uradno povabila IFEF – kongres v Jugoslavijo, ki je bil maja 1957 na Reki, v organizaciji tamkajšnjih železničarjev –esperantistov; med njimi je bil tudi Emil PRETNAR, sicer rojen na Bledu, zaposlen pa kot predavatelj na Strojevodski šoli Kastav pri Reki.
De tiam IFEF organizas siajn kongresojn ĉiu jare, kutime ĉiam en alia aliĝinta lando. Tiamaj jugoslavaj fervojistoj – esperantistoj baldaŭ komencis aktive kunlabori en tiu internacia organizo. Tiel, jam en 1955 estis fondita JAFE (Jugoslavia Asocio de Fervojistoj –Esperantistoj). JAFE estis la saman jaron akceptita en IFEF, kiel plenrajta ano. Sekvontan jaron JAFE jam oficiale invitis IFEF – kongreson al Jugoslavio, kiu okazis en majo 1957 en Rijeka, en organizo de tieaj esperantistoj-fervojistoj, inter ili estis ankaŭ Emil Pretnar, naskiĝita en Bled kaj laborita kiel instruisto en lokomotivestra lernejo Kastav apud Rijeka.
V slovenskih mestih je bilo organiziranih veliko tečajev mednarodnega jezika, med zaposlenimi železničarji kot tudi na Srednji železničarski šoli. Na slednji kot fakultativni predmet. Logično je, da so rasla tudi nova društva železničarjev – esperantistov. Kot prvo v Sloveniji je bilo ustanovljeno ŽED Ljubljana, leta 1956. Dve leti zatem pa v Mariboru. Železničarsko esperantsko društvo Maribor je bilo ustanovljeno 29. junija 1958. Prvi predsednik društva je bil gospod Milan OFENTAVŠEK.
En slovenaj urboj estis organizita nombro da kursoj de internacia lingvo, kiel inter laborantaj fervojistoj tiel en la Meza fervojlernejo, kiu funkciis en Maribor. En la lasta kiel fakultativa instruobjekto. Logike estis ke komencis fondiĝo de novaj esperantaj societoj. Kiel la unua estis fondita FES Ljubljana en la jaro 1956. Du jarojn poste ankaŭ en Maribor: Fervojista Esperanto Societo Maribor estis fondita je 29a de junio 1958. La unua prezidanto estis s-ro Milan Ofentavšek.
Društvo je od samega začetka aktivno delovalo v okviru JAFE in bilo organizator kar nekaj uspešnih prireditev, posebno konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih. Leta 1968 je Jovan Mirkovič, sodeloval pri turistični prireditvi Rancarija, kjer je bil organiziran poseben Esperantski splav, na katerem je plulo 36 esperantistov iz 6 držav, zabavni orkester Vitek ter 2 krmarja. Vožnja po reki Dravi je potekala od Maribora do Barcsa na Madžarskem, kjer so nas pričakali tamkajšnji esperantisti. To je bila žal zadnja vožnja s splavi po reki Dravi, saj zaradi izgradnje jezov za hidroelektrarne vožnja ni bila več mogoča.
Societo de komenco aktive agadis en la kadro de JAFE kaj estis organizanto de kelkaj sukcesaj aranĝoj, aparte fine de sesdekaj jaroj kaj komence de sepdekaj. En la jaro 1968 fervojisto Jovan Mirkoviĉ kunlaboris ĉe la turista aranĝo Rancarija ( flosado), kie oni aranĝis apartan Esperanto floson, sur kiu navigis 36 esperantistoj el 6 landoj, kvinkapa muzikorkestro Vitek kaj du flosstiristoj. Veturo per 9 flosoj sur rivero Drava okazis de Maribor ĝis la urbeto Barcs en Hungario. Tie nin atendis lokaj esperantistoj. Bedaŭrinde tio estis la lasta veturado per la flosoj sur rivero Drava, ĉar pro la konstruo de digoj kaj hidroelektrejoj tio ne plu eblas.
Leta 1971 je ŽED Maribor bil organizator 23. IFEF kongresa, ki je potekal od 15. do 21. maja v Mariboru in še danes – po številu udeležencev – velja za drugi najbolj uspešen kongres IFEFa. Udeležilo se ga je 718 esperantistov železničarjev iz 18 držav. Organizacijski odbor kongresa je deloval v naslednji sestavi: Alojz PRATNEMER – predsednik; Ivan BRATOŠ – tajnik; Ida KEČEK – blagajnik, Jovan MIRKOVIČ nastanitve, Milan MARAŠEVIČ in Ludvik PREBIL tehnične zadeve. Nastaniti več kot 700 turistov v Mariboru ni bil mačji kašelj, saj je bilo še premalo hotelov in drugih kapacitet, zato so mnogi Mariborčani ponudili svoja stanovanja in so se tako spletle mnoge prijateljske vezi. Nekatere trajajo še danes.
En la jaro 1971 al FES Maribor estis konfidita organizo de 23a IFEF- kongreso, kiu okazis inter 15a kaj 21a de majo 1971. Ĝin partoprenis 718 esperantistoj el 18 landoj. LKK konsistis el sekvaj societanoj: Alojz Pratnemer – prezidanto, Ivan Bratoš-sekretario, Ida Keĉek – kasistino, Jovan Mirkoviĉ – loĝiga servo, Milan Maraŝeviĉ kaj Ludoviko Prebil – teknikaj aferoj. Enloĝigi en tiu tempo en la urbo Maribor pli ol 700 turistoj tiu tempe ne estis »katida tuso«, mankis hoteloj kaj aliaj tranoktaj kapacitoj, pro tio multaj Mariboranoj ofertis siajn loĝejojn al esperantistoj, kelkaj eĉ senpage, tiel estis teksitaj multaj amikaj ligoj. Kelkaj el ili ankoraŭ daŭras.
Na prelomu tisočletja so tranzicijski in državotvorni procesi delovanje društva nekoliko umirili (ŽED Ljubljana je bilo v tem času ukinjeno). Železničarsko esperantsko društvo Maribor je ostalo ves čas mednarodno aktivno in tudi član Mednarodne zveze železničarjev – esperantistov (IFEF). 20-to obletnico državne samostojnosti (2011) smo obeležili z izdajo spominskih poštnih znamk nominalne vrednosti A in C:
Ŝanĝe de jarmilo transitivaj kaj ŝtatoformigaj procesoj agadojn de la societo kelke kvietigis (FES Ljubljana en tiu tempo bedaŭrinde ĉesigis ekzisti). Fervojista esperanto societo Maribor restis en la tuta tempo internacie aktiva kaj ankoraŭ ano de la IFEF – Internacia fervojista esperanto – federacio. 20-jaran datrevenon de la ŝtata sendependo (2011) ni signis per eldono de memoraj poŝtmarkoj de nominala valoro A kaj C:
Uspela razstava o Hirošimi v Muzeju Narodne Osvoboditve Maribor (februar-junij 2010) in kasneje v drugih muzejih po Sloveniji je bila plod prijateljskih stikov društva z esperantisti iz tega mesta. Leta 2014 je bila natisnjena II. izdaja posodobljenega in razširjenega učbenika Esperanto za železničarje in druge avtorja Gvozdena Sredića v prevodu Mire Lipičar. Avtor posodobitve je bil K. Kovač, recenzent V. Ošlak, esperantsko-slovenski slovar je posodobil in razširil J. Mirkovič.
Sukcesa ekspozicio pri Hirošimo en Muzeo de nacionala liberigo Maribor (februaro-junio) kaj poste en aliaj muzeoj de Slovenio, estis frukto de amikaj kontaktoj kun esperantistoj el tiu japana urbo. En jaro 2014 estis presita dua eldono de modernigita kaj etendita lernolibro Esperanto por fervojistoj kaj aliaj de aŭtoro Gvozden Sredić en traduko de Mira Lipičar. Aŭtoro de la modernigo estas K. Kovač, recenzisto V. Ošlak, esperanto-slovenan vortaron modernigis kaj etendis J. Mirkovič.